Zadnji vikend v Houstonu

Tako, mesec je minil hitro in že smo pri zadnjem opisu zadnjega vikenda pred odhodom na roadtrip. Ta vikend smo izkoristili za ogled Houstona.

Najprej pa bom malo prikazal stanovanje, v katerem smo bivali ta mesec.

V dnevni sobi (osrednjem prostoru našega stanovanja) smo seveda izobesili slovensko zastavo.

Tole je dnevna soba še iz druge perspektive.

Spalnica.

Kuhinja.

Tako, sedaj pa k zadnjemu vikendu. Odpravili smo se v Chinatown, ki ni upravičil svojega slovesa, je pa tam neverjetno veliko ptic. Prej jih v Houstonu skorajda nismo videvali, razen nekaj golobov pred bolnico.

Ogledali smo si tudi košarkarsko tekmo lige NBA med domačimi Houston Rocketsi in New Jersey Netsi. V slednjem klubu igra S.Vujačič, za Houston pa je prvič zaigral Goran Dragič. Sama tekma je bila čisti dolgčas, v Evropi se igra boljša košarka. Uigranih akcij praktično ni bilo, driblanje en-na-ena, obrambe nobene. Je pa bila svetla točka večera ob koncu tekme. Z zastavo smo šli nad tunel, skozi katerega gre domače moštvo v slačilnico in navdušeno vzklikali Gogiju. Njegov nasmeh, ko je skapiral, da smo Slovenci - neprecenljivo!!! :)

Aja, kupili smo si tudi foam fingerje. :)

Če je že tekma dolgčas, pa znajo Američani narediti strašen šov med prekinitvami.

Zadnji vikend smo tudi zanamca v Houstonu uvajali v pravila priljubljenega ameriškega športa, Beer Ponga. ;)

Pridružila pa sta se nam še Mamut in Boljka, ki bosta z nami od Houstona do New Yorka.

Tako, sedaj pa samo še road trip. Opisi bodo, ko bom imel spet kaj časa pisat, je le naporno biti skoz na poti. Do takrat pa vas vse lepo pozdravljamo.

Izlet v San Antonio in Austin

Tokrat bom opisal naš predzadnji vikend med opravljanjem vaj, ko smo se odpravili v Austin in San Antonio.
Pot smo začeli kasneje kot smo želeli, saj sta bila 2 člana odprave v operacijski sobi do poznih večernih ur. Vožnja je bila zato nočna.

Austin je prestolnica zvezne države Teksas. Ker velja rek "everything is bigger in Texas", je tudi stavba, v kateri je njihov parlament večja od Bele hiše...

Tole je pogled v avli navzgor. Tiste male pike spodaj so glave obiskovalcev. Ja, visoka zadeva... ;)

Parlament v Teksasu je res old-school.

V nedeljo pa smo si ogledali San Antonio. Pogledali smo si Alamo (moram še najti slike) in se sprehodili ob Riverwalku...

Zadnji vikend pa smo si prihranili za ogled Houstona (kolikor si ga nismo ogledali že sproti) - resnici na ljubo Houston ni ravno turistično mesto, tako da nima nekih blaznih znamenitosti za videti.

New Orleans

Hej!

Že nekaj časa nisem nič napisal, zdaj pa imam končno čas, pa bom opisal, kaj se je medtem zgodilo. Vaje v bolnici smo uspešno zaključili, dobili priporočila dr. Gregoriča, dobili vpogled v delovanje ameriškega zdravstva,...

Enega od vikendov pa smo porabili za ogled mesta v sosednji zvezni državi (Louisiani) - New Orleansa. Mesto so ustanovili francozi (Nouveau Orleans) in je bil nekaj časa glavno pristanišče trgovine s sužnji. Dejansko dobiš še danes občutek, da je večina mestnega prebivalstva temnopolta. Je pa to tudi rojstno mesto jazza, kar se čuti na vsakem koraku. V lokalih je živa glasba, v parkih nastopajo glasbeniki, skratka težko najdeš kak miren kotiček. V zraku je čutiti bohemski duh, ljudje so izjemno sproščeni in prijazni, o Burbon St. pa sploh ne bom izgubljal besed. Več pa v slikah.


Tole je Burbon St., znana po svojih lokalih, kjer se žura cel dan.



Nekateri niso mogli mimo Cigar Factory brez postanka. :)

In ja, začeli smo z absintom...

V tem parku smo sedeli in uživali v glasbi enega izmed lokalnih jazz bendov. Res so dobri, pevka je pa bila tipična črnska "big momma". :) Z vrhunskim glasom!

New Orleans je, ironično znan po svojem koktejlu, ki se mu reče Hurricaine. Na prvi okus je kot sok, ampak  se ni za hecat z njim, kar smo izkusili na lastni koži.

Kot sem že omenil so ulice in trgi polni uličnih umetnikov.

Dali smo si narisati karikature. So smešne. :)

Mississippi river. Zgleda pa kot morje. ;)

Še nekaj, po čemer je znano mesto - po bogato okrašenih balkonih. Tale je bojda največkrat upodobljen na razglednicah.

Na poti domov pa smo se ustavili še v Batton Rougeu.

Pogledali smo si tudi kampus Louisiana State University (LSU), ki je res lep. Ne bi bilo švoh tule študirat. Pa stadion imajo tudi velik.

Tako, to je od New Orleansa vse. Drugi kraji pa pridejo na vrsto v naslednjih prispevkih.

Lp, D

Prvi teden v Houstonu, NASA, izlet v Dallas, SUPERBOWL, kavboji,...

Hej!

Nekaj časa nisem uspel nič napisat, je le tako, da Ameri delajo od jutra do večera. Nič čudnega ni, če v bolnici prebiješ 10 ur ali več.
Naš vsakdanjik torej izgleda nekako tako: vstajanje ob 4.45, avtobus ob 5.40, prihod v bolnico malo po 6.00, preoblačenje, jutranja kavica (jaz namesto nje pijem vodo), vizita ob 6.30. Operacije se začnejo nekje okrog 7.30, kakor imaš pač srečo in trajajo lahko tudi cel dan. Danes sem prišel domov ob petih popoldne, pa tudi sicer ni dosti drugače. Če nimaš operacij, zabijaš čas v knjižnici (ful v redu), veliki sobi zraven nje (v obliki desnega prekata srca ;)) ali v Staff Lounge. Ali pa gledaš operacije iz posebnih opazovalnic, ki so nad operacijskimi dvoranami.
Slik iz bolnice še nimam, jih bom objavil ob kaki drugi priložnosti.

Smo pa zadnji teden izrabili tudi za nekaj izletov. En dan smo šli v NASA center, ki je lociran blizu Houstona. Raket od tu ne istreljujejo (to je vse na Floridi), vodijo pa od tu vse misije, pa tudi astronavte urijo tu.

Jaz za istim govorniškim odrom, izza katerega je JFK štartal ameriški vesoljski program. Malo so nas čudno gledali, ko smo se slikali zraven (smo šele potem izvedeli, da gre za originalno zadevo, se nam je pa čudno zdelo, da je vrv okrog - čeprav ne na vseh štirih straneh).

 Soba, iz katere so vodili cel kup misij, med drugim tudi pristanek na Luni. In to z manj računalniškega spomina, kot ga ima povprečen današnji telefon.

 Pozdrav izpred Saturna V

 Tule se pa urijo astronavti.

V spodnjem delu slike lahko vidite glavo robota, ki bo kmalu poletel v vesolje. :)

In ja, uspel sem prijeti Luno. :)

Pa da ne bo kdo mislil ,da samo zabušavamo, tudi doma smo pridni. Je treba trenirati šivanje pa vozlanje. :) Banane pridejo še kako prav. ;)

 A je tole dost vozlov za danes?

 Koncentracija na vrhuncu. :)

Zgodil se je tudi največji športni dogodek, vsaj kar se Američanov tiče - Superbowl. In v ta namen smo se podali v Arlington. Žal nismo imeli kart za na stadion (predrage), pa tudi nobenih big screenov ni bilo ob stadionu, zato smo šli tekmo gledat v Fort Worth, mesto kavbojev. :)

 Take so normalne ceste v ZDA.

 Sneg v Texasu? Enkrat na 10 let, nam ga je pa ratalo ujet. :S Je pa res, da Teksačani res ne znajo po snegu vozit, in so bili avtomobili v jarkih ob cesti nekaj povsem normalnega.

 Vožnja v sončni zahod. :)

 Utrinek iz Dallasa.

 V Dallasu smo za kosilo našli neko družinsko restavracijo s piščanci. :) V porciji so trije taki kosi.

 Ja, bili smo zelo lačni. Nekateri še sploh.

 Tole je pa moja porcija. Velikost razloži tudi velikost lokalnega prebivalstva.

 JonesMahal, stadion Dallas Cowboysev v Arlingtonu, prizorišče letošnjega Superbowla. Na sam stadion se nam žel ni uspelo prešvercat, smo pa v tekmi uživali v Fort Worthu v družbi kavbojev v baru. ;)

 Prizor iz Fort Wortha, verjetno zadnjega mesta, kjer se še sprehajajo čisto pravi kavboji. In kjer na pločnikih zvezde niso posvečene filmskim zvezdam, ampak revolverašem. :)

Tule smo se ustavili na pravi teksaški steak. Dober! Na sliki smo bili še lačni, ko smo se najedli, se nam namreč ni dalo več slikat. :)

Upam, da bom imel v prihodnje čas biti bolj ažuren. Do takrat pa se imejte krasno!